Turistična kmetija Pr'Krač

Na pobudo novoizvoljenega predsednika Turističnega društva Dolsko g.Čič Antona se je društvo odločilo urediti v 300 let stari medvedovi hiši, stalno razstavno umetniško galerijo. Ker je že hiša sama zaradi svoje častitljive starosti in njene zgodovine vredna izjemne pozornosti, bo taka dejavnost v njej še toliko bolj pomembna.
Okrog leta 1700 je bila prvotno zgrajena pritlična kmečka hiša. Po ustnem izročilu, je bil prvi lastnik Perdan iz Ljubljane. Ob hiši je bilo tudi manjše posestvo, ki pa je bilo s hišo vred prodano Lenčku neznano od kje in sicer zaradi jeze prvotnega lastnika, ki so mu vaščani vsako leto otresli posebno dobro hruško. Drugi lastnik Lenček se je poleg kmetijstva, gostilne in trgovine bavil tudi s čolnarjenjem in ribolovom. V tistem času so imeli premožnejši in napredni gospodarji na Savi svoje velike tovorne čolne, s katerimi so tovorili žagan les in deske po Savi navzdol včasih celo do Siska. Med potjo so les prodali in ponovno tovonili razno blago vse do Hrvaške. Sava je takrat tekla v dveh tokih v našem kraju. En tok je tekel pod Lazoviškimi hribi, drugi tok pa tik pod vasjo Dolsko na levem bregu.

Pod to hišo še vedno stoji Kovačnica, ki je bila obenem, kot nekakšna pristaniška zgradba in postaja na čolnarski poti. Stara je tudi preko 300 let. V njej so podkovali tovorne vole in konje, kateri so vlekli tovorne čolne po Savi navzgor. Ti čolnarji so bili skoro edino tovorno sredstvo v teh zasavskih krajih. Nazaj grede iz Hrvaške je te težke tovorne čolne vleklo po več parov volovskih vpreg, proti toku Save. Blago se je menjalo iz kraja v kraj, čolnarji pa so z njim kupčevali. Pot je trajala od zgodnje pomladi in do pozne jeseni, ko so se zopet vrnili v izhodno pristanišče. Na poti jih je čakalo nešteto preizkušenj in včasih tudi nesreč. Drugi lastnik Lenček je bil baje tudi med temi brodarji. Neke spomladi se je s svojimi pomočniki odpravil na pot proti Hrvaški. Njegova žena pa je doma vodila gostilno in trgovino. Po pripovedovanju starih ljudi je menda prav v tistem času zadela glavni dobitek (če niso bile to same domneve) in med odsotnostjo moža prenovila hišo in jo dvignila v takšno zgradbo, ki stoji še danes. Gradila jo je italijanska gradbena skupina, zato je vnešeno vanjo tudi nekaj baroka. To se vidi na fasadi in stebrih v notranjosti hiše. Ko se je mož vrnil s poti v pozni jeseni je bila stavba v glavnem gotova.

Leta po drugi svetovni vojni so sedanji lastniki obnavljali strope in na enem izmed tramov naši letnico 1708, kar naj bi pomenilo, da naj bi bila takrat hiša prenovljena. Z dokupovanjem in raznimi posli je posestvo naraslo na 67 hektarov orne zemlje in gozdov. S to zemljo in gozdovi so vse do druge svetovne vojne več ali manj uspešno gospodarili kasnejši lastniki. Po vojni pa jih je kot mnoge druge prizadela agrarna reforma, tako da se je posestvo zmanjšalo na 45 hektarov, 10 hektarov orne zemlje in 5 hektarov gozdov. V letih ko je gospodaril Lenček je bil zgrajen in obnovljen tudi hlev s kaščami in kletmi nasproti hiše. Hlevi za hišo pa so bili zgrajeni nekoliko kasneje. Po letu 1800 je posestvo kupil Rovšek – Vrbčev iz Ribč. Ta rodbina je gospodarila na posestvu približno 100 let, ko je umrl zadnji Rovšek star okrog 40 let. Njegova žena vdova se je ponovno poročila in vzela Mira Medveda, ki je bil takrat orožnik na Vačah pri Litiji. Od takrat izhaja tudi ime “Pri Medvedu” ali Kraču. Posestvo je v glavnem še naprej vodila žena Medved Ivana za njo pa prevzel njen sin Medved Miro, ki je umrl leta 1983. Za njim bi moral prevzeti posestvo njegov sin Boris, ki pa se je leta 1981 smrtno ponesrečil star 34 let. Leta 1895 je bil v naših krajih močan potres in ni nikjer omenjeno, da bi bila stavba kaj več poškodovana. Leta 1896 je bilo tudi na pobudo Rovška mlajšega ustanovljeno Gaslisko društvo Dolsko, katerega načelnik je bil tudi sam vrsto let. Shramba za ročno brizgalno in orodje je bila v stavbi nasproti hiše.